Vetrovi – Roža vetrov

Veter je naravno gibanje zraka, ki ga ponavadi povzroča razmerje med različnim pritiskom. V zgornjih plasteh se veter ponavadi premika iz področja z nizkim pritiskom proti področju z visokim pritiskom. Drugače je v nižjih plasteh kjer se veter premika iz področja z visokim proti nizkim pritiskom.
Za različna področja na zemlji pa lahko zapišemo kakšni so vetrovi z rožo vetrov. Roža vetrov je zemljevid vetrov, ki ne odraža trenutnega stanja ozračja ampak poimenuje vetrove iz različnih strani. Vetrove v Severnem Jadranu (tudi v slovenskem morju) predstavlja naslednja roža vetov.

Vetrovi v Severnem Jadranu

Tramontana (severnik)

Veter, ki piha pri nas iz severa in piha za hladno fronto. Tramontana piha v vseh letnih časih in je prehodnega značaja, ponavadi preide v Burjo. Tramontana začne pihati iznenada in lahko preide v močan veter – hurikan, ki je nevaren za plovbo. Lahko doseže tudi hitrosti do 200km/h. Pri nas ponavadi piha z jakostjo okoli 80km/h.

Burin

Burin je priobalni nočni veter, ki piha iz kopnega proti morju. Ta nastane zaradi temperaturnih razlik med kopnim in morjem. Ponoči se kopno hitreje ohladi, kot morje, kar povzroči gibanje zraka.

Burja (severovzhodnik)

Burja je suh in hladen veter, ki piha v sunkih, doseže pa lahko orkansko jakost. Posebnost Burje je, da piha, za razliko od večine vetrov, ki pihajo vodoravno, poševno v pasovih iz hribov na obali proti morju. Burja piha čez celo leto, vendar je bolj pogosta pozimi, ko lahko piha tudi do dva tedna ali pa samo kakšno uro poleti. Vzrok za nastanek burje je v razliki med pritiskom nad Evropo in Sredozemljem, včasih pa manjše burje nastanejo zaradi temperaturnih razlik. Burja v večini piha iz severovzhoda, lahko pa piha iz smeri od severa pa vse do vzhoda. Moč Burje slabi, ko se odmikamo od obale. Povzroča razburkano morje in lomljenje valov. Oblika obale ima močan vpliv na smer in jakost vetra.

Levant (vzhodnik)

Je prehoden hladen veter, ki nastane v brezvetrju in piha iz vzhoda. Preide v Burjo ali Jugo, prinaša pa slabo deževno vreme. Veter je konstanten in nastane večinoma v zimskem času.

Jugo (jugovzhodnik)

roza vetrov
Jugo ali široko je topel in vlažen veter, ki prinaša spremenljivo vreme, pogosto tudi padavine. Je manj nevaren kot Burja, ker piha enakomerno vseeno pa močno razburka morje in pusti valove v bolj pravilnih oblikah kot Burja. Ob močnem pihanju vetra Jugo se zmanjšuje vidnost, tlak počasi pada, krepijo pa se zračni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu višina morja lahko naraste. Traja ponavadi od šest do devet dni, s presledki pa lahko tudi do 3 tedne.

Oštro

V Jadranu je Óštro kratkotrajen in prehoden veter, ki piha iz juga proti severu. V poletnem času lahko piha le nekaj ur.

Lebič (jugozahodnik)

Lebič ali garbin je na Jadranu jugozahodni veter, ki nastane poleti kot veter lokalne toplotne nevihte. V ostalih letnih časih pa nastane, ko pride iz južnega ali jugozahodnega dela Jadrana anticiklon hkrati pa se s severa približuje močan ciklon. Zaradi oblike Jadranskega morja se veter hitro spremeni v jugovzhodnik in doseže nevihtno moč. Lebič ustvarja močne valove, izognemo pa se mu v pristaniščih ali zalivih, ki so zavarovani za jugozahodni veter.

Ponent (zahodnik)

Kot že latinsko ime pove (ponente) piha ponent iz zahodne smeri je pa nevihtni veter. Ponent je kratkotrajni veter in lahko piha kadarkoli v letu.

Maestral (severozahodnik)

Je prijeten obalni veter, ki piha podnevi iz smeri morja proti kopnemu. Nastane pa zaradi termičnih razlik, ki se pojavijo ob hitrejšem segrevanju kopnega pred morjem. V Slovenskem primorju ta veter piha iz severozahoda do zahoda proti kopnemu. Veter začne pihati med deveto in deseto uro, največjo moč doseže ob 14.00 nato pa zgublja moč do sončnega zahoda. Če maestral ne piha ali ne ni pihal več ur pred sončnim zahodom je to že eden od znakov, ki kaže na morebitno poslabšanje vremena.

Comments are closed.