Barkolana 43. – en dan kasneje

O pripravah na triinštirideseto Barkolano smo že pisali na spletni strani: Barkolana 2011 je pred vrati. En dan po Barkolani si zaslužijo vsi tekmovalci pohvalo za sodelovanje na največji regati na svetu na kateri je letos sodelovalo nekaj manj kot 1800 jadrnic (lansko leto drži svetovni rekord po številu jadrnic na eni regati.)

Jadrnice pri zavoju blizu slovenske obaleLetošnja regata Barkolana 43. (2011) je minila v pričakovanju novega rekorda regate, ki ga je postavila jadrnica Europa Esimit 2 prejšnjo leto (2010). Žal pa je kljub izboljšanju plovnih lastnosti jadrnice Europe Esimit 2 od lanskega leta (sama jadrnica naj bi bila v povprečju za pol vozla hitrejša) in bolj izkušeni jadralski zasedbi (pridobitev jadralcev, ki so zmagovali na najprestižnejših regatah – American’s cup) rekord ni padel. Lanskemu rekordu, ki znaša 56 minut in 13 sekund so se približali za slabe dve minuti. Jadrnici je kazalo zelo dobro, da bi jim uspelo podreti rekord vse do nekaj sto metrov pred ciljem kjer je veter oslabel, kar se je poznalo tudi na hitrosti jadrnice Esimit Europa 2.

Pomanjkanju vetra pred ciljem pa so bile deležne tudi ostale jadrnice. Tako je bilo zanimivo opazovati, ko so se jadrnice na poti do cilja skoraj ustavile, zasledovalne jadrnice pa so se jim približevale neizmerno hitro. Pomanjkanju vetra se je s precej težkim manevrom poskušala izogniti tudi Maxi Jena, ki je bil zanimiv tudi za gledalce iz obale.

v odzadju ostale jadrniceKončni razplet na prvih mestih, dokazuje da imamo Slovenci precej talentiranih jadralcev in da v sam šport tudi veliko vlagamo. Kot omenjeno je prvo mesto zasedla Europa Esimit 2 že drugo leto zapored. Drugo mesto Maxi Jena, tretje Shining Umago in četrto mesto Veliki Viharnik – Mobitel. Na vseh teh jadrnicah imajo pomembna mesta Slovenci.

Omeniti je potrebno tudi spornost glavnega sponzorja prireditve Barkolana, podjetje Gas Natural. Špansko podjetje je dobilo dovoljenje za graditev plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, kljub protestom Slovenske politike. Plinski terminali naj bi stali na področju trase Barkolane in bi poleg ostalih škodljivih vplivih na okolje tudi onemogočili potek Barkolane.

Morda vas bo zanimalo:

Comments are closed.